Kako naredim analizo tveganja za svoj proizvod po GPSR?

Analiza tveganja spada v vlogo proizvajalca

Proizvajalec je tisti, ki po GPSR sestavi interno analizo tveganja in tehnično dokumentacijo, in to velja za vsak proizvod, ki se pojavi na trgu pod lastnim imenom ali blagovno znamko. Kdor nakupi proizvod pri dobavitelju in mu prilepi le lastni logotip, je v večini primerov tudi proizvajalec — ne distributor — in s tem prevzame enako obveznost kot stranka, ki je proizvod sama oblikovala in ga dala izdelati. Isto velja za tistega, ki bistveno spremeni obstoječi proizvod, preden se ga ponudi. Ta razdelitev vlog je jedro uredbe: obveznost ne izhaja iz tega, kdo je proizvod fizično naredil, temveč iz tega, kdo ga kot lastni proizvod pojavi na trgu.

Distributor — stranka, ki ponovno prodaja proizvode, ne da bi jih opremila z lastnim imenom ali blagovno znamko in da bi jih spremenila — te obveznosti nima. Za distribuatorja veljajo druge obveznosti v verigi, kot so prehajanje varnostnih informacij in neuporabljanje proizvodov, za katere je znano, da ne izpolnjujejo zahtev. Kdor deluje le kot posrednik ali trgovec na drobno, brez katerega koli atributa proizvajalca, torej ne sestavi lastne analize tveganja in tehnične dokumentacije.

To izhaja iz člena 9 uredbe

Člen 9 Uredbe (EU) 2023/988 nalaga proizvajalkcu obveznost notranje analize tveganja in tehnične dokumentacije kot del njegovih obveznosti v verigi varnosti proizvodov. Uredba velja od 13. decembra 2024 neposredno in enako v vseh sedmindvajsetih državah članicah; zato za to obveznost ne obstajajo nacionalne razlike. Kar pa se razlikuje od države do države, je nadzorni organ, ki v praksi nadzira izvajanje, in jezik, v katerem je treba pripadajoče varnostne informacije posredovati potrošniku — v Nizozemski je to nizozemščina, v Nemčiji nemščina, v Belgiji pa jezik jezikovnega območja, kamor se dostavi. Tehnična dokumentacija in z njo povezana upravljanja sledljivosti se hranijo šest let.